[ Pobierz całość w formacie PDF ]
pihal reim.
Ni se ne ve in sem zato svetoval svoji eni, naj se ne
udelei tekme. Jaz se je tudi ne bom.
Sploh je taka tekma jako koljiva stvar, ali, kakor bi
rekli bratje onkraj Sotle, 0 katljiva. katljiva namre
pomeni koljiva. V na0 em primeru bi 0 katljiva
hkratu bila dovtip. Kajti zakaj?
Damam nekateri pravijo 0 katle. Zato bi bila ta tekma
0 katljiva tekma v dvojnem oziru, prvi, ker je koljiva ali
0 katljiva ob sebi, drugi, ker se tie dam ali 0 katel.
Zdi se mi, da dovtip ni preslab, a se lahko pove tudi v
damski drubi. aljiv ni: saj 0 katle niso le stare, ampak
so tudi mlade in lepe in nene in draestne; 0 katle so
sploh raznovrstne in se jim lahko tudi ree karton ali
etui ali bonboniera ali kaseta to gotovo ni aljivo!
Kakor reeno, vpra0 anje zastran najlep0 e Ljubljan-
anke je jako koljivo ali 0 katljivo.
Ena bo izbrana za najlep0 o Ljubljananko in bo dobi-
la nagrado. Dobro! Toda kaj bo potem z njo? Zgolj od
ene okolade in od mila ne bo mogla veno iveti!
Narobe! Bojim se: ako ima slubo, jo bo izgubila; ako
je pa nima, je gotovo ne bo dobila, vsaj ne, dokler bo
najlep0 a. Pri slubah vedno odloujejo tudi milostive
149
PREERNOVE HLAE
BESeDA
in razumem stali0 e milostivih. Ako bi jaz bil milosti-
va s tisto pametjo, kakr0 no milostive imajo, jaz tudi ne
bi trpel v slubi lep0 e od sebe ali celo najlep0 e v Ljublja-
ni. Tolik0 na lepota je razaljiva za vso okolico!
In potem 0 e to: kak0 na bi sploh morala biti sluba, da
bi bila najlep0 i Ljubljananki primerna za njeno lepoto
in da lepoti ne bi kaj 0 kodovala? Skoraj mislim, da ne bi
bila najlep0 a Ljubljananka za drugo nego kvejemu za
Jakopiev paviljon. Namre, e jo bodo vanj sploh spre-
jeli, ko je sedaj nova umetnost in lepota ni ve lepota,
ampak je sedaj lepota isto drugana.
Ta vpra0 anja so koljiva in bi morebiti bila za najlep0 o
Ljubljananko najprimernej0 a nagrada dedec, seveda
tak, da bo v vsakem oziru dobro podkovan.
Kdo ji pa bo preskrbel dedca, kdo ga podkoval?
Ali je na0 a javnost preudarila vsa ta vpra0 anja? Ali je
preudarila usodnost teh vpra0 anj?
Ljubljana je njega dni e imela slino tekmo, ki se je
konala klavrno.
Zgodba one tekme nam je ohranjena v arhivu mest-
nega magistrata in je vredna, da jo obudimo v spomin.
Od nekdaj lepe so Ljubljananke slovele pravi na0
vir a lep0 e od Ur0 ke bilo ni nobene. In ko je bila po-
tem razbobnana tekma, kdo drug je dobil prvo nagrado,
sijajno plesno toaleto? Nihe drug, marve Ur0 ka. To pa
ji je postalo usodno.
150
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Lepota ji je stopila v glavo. V mreo svoje lepote je
lovila mladenie in moake. Mislila si je o0 abno in govo-
rila: nisem tako neumna, da bom najlep0 a Ljubljanan-
ka, pa da bom le za enega samega! Za enega samega res-
nino ni vredno biti najlep0 a!
Toda konec je bil drugaen.
Tekmovalkam v ast je priredil magistrat veliko zaba-
vo.
Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in
cimbale pele in vabile na ples. Ur0 ka pa, mogona v pri-
znani in potrjeni svoji lepoti vsakemu plesalcu odree.
Celo Pre0 erna se brani, dasi je imel sijajne izglede, da po
smrti postane imeniten. Ona pa je vihala nos in dejala,
zanjo da ni in da ga je zanjo vse premalo v 0 kornjih.
Slednji se ji je priblial korenjak. iroke je imel hlae
in silne brke. Z vljudno kretnjo se je obrisal ob rokav,
lino se ji je priklonil in dejal, da je odtod, kjer Donava
bistra pridrui se Savi, in je to povedal v cirilici. In 0 e ji
je rekel, da je od njene lepote zasli0 al davi in da jo vabi
na ples; potem pa naj bi 0 la z njim in ji bo preskrbel
slubo za kinozvezdo ali nono kasirko ali kaj takega.
Podala mu je roko. Urno ta dva sta po podu zletela. To
videti, drugi so vsi ostrmeli.
Godcem pa, godcem so roke zastale, trobente niso
glasova ve dale, ker jim tuji mladeni ni bil vrgel na
151
PREERNOVE HLAE
BESeDA
boben obiajnega tolarja, nego je izjavil, da nema bu-
detarne monosti.
Lepi Ur0 ki je tesno utripalo srce, dejala je: Ah, majh-
no postojva, preljubi plesavec, da jaz se oddahnem, da
noga poije! in ga je vpra0 ala, iz kak0 ne da je hi0 e in ali
misli resno.
Tuji plesalec pa se je divje zagrohotal, da ima vreme-
na in je pri tej prii povzroil silovito neurje, poplavo
in vremensko katastrofo, ki je tedaj dvignila obilo pra-
hu v javnosti.
Lepe Ur0 ke pa ni videlo ve nobeno oko, nobeno uho.
[ Jutro, 30. januarja 1927 ]
152
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Revije
islim, da se jim pravi tako in da je zanje dobra le-
Mtina. Za druge rei ni, za revije pa je, vsak hip ka-
tera poene in mi jo potem prijazno po0 ljejo po po0 ti.
Staremu loveku dobro de prijaznost, da se ga 0 e kdo
spominja, in sem jako hvaleen.
Mislim, da se ne motim, da se te rei, ki mi jih prijaz-
no po0 iljalo, imenujejo revije. Tiskani zvezki so ali se-
0 itki ali snopii in so notri tiskane kritike in socialne raz-
mere in sploh vsakovrstni nazori onih gospodov, ki re-
vije izdelujejo.
Kakor reeno: kadar izide taka revija, me poast in
mi jo po0 ljejo. Gospodom sem jako hvaleen za prijaz-
no pozornost, zapisana imam njih imena, in e bi se pri-
petilo in bom jaz naredil kako revijo, sigurno se bom re-
vaniral. Pri Bogu ni ni nemogoe, vem pa tudi, kaj se
spodobi.
Kar se pa tie branja, je pa taka, da ne berem ne teh
revij.
Mislim, da ni da bi jih moral. Mislim, da kaj takega ne
ukazujeta ne ustava ne zakon o tisku. Mislim, to je jas-
no.
153
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Pa vendar lahko nastajajo nesporazumljenja. Lani
npr. so mi po0 iljali neko rdeo revijo ne vem, kaj je
bilo notri. Kajti je nisem ital, prvi, kakor reeno, ker
spo0 tujem ustavo in zakon o tisku, drugi, ker sploh ne
utegnem, ampak moram skrbeti za eno in 0 tiri otroke.
Tudi mi je svetoval zdravnik, naj 0 tedim svoje du0 evne
sile, ki so itak e bolj pile. To se mi pozna na telovniku.
Kadar si zapenjam telovnik, vsakikrat mi navzkri hodi
z gumbi, ali je na koncu eden preve ali eden premalo
vasih nisem bil tak in ni to dobro znamenje.
Gospodje od rdee revije so mi torej prijazno po0 iljali
rdeo revijo, konec leta pa so mi poslali raun, da sem
jim dolan naronine 70 Din, in me opomnili, da jo pla-
am v osmih dneh, sicer da me bodo izroili odvetniku.
Z odvetniki ne maram imeti posla in sem plaal. Trda
mi je 0 la za denarje, nisem vedel, kje bi si jih odtrgal;
slednji sem se odloil in sem naroil krojau da mi na-
redi nove hlae za sedemdeset dinarjev kraj0 e. Toda
plaal sem.
Ne elim si pa ve takih nesporazumljenj, kajti mi
nove hlae segajo komaj do kolen, kar ne vem, e ustre-
za zahtevam Bonega tona!
Ko so mi torej letos zopet prieli po0 iljati novo revi-
jo, tako v zelenem ovoju, sem bil previden in je tudi
ena rekla, naj bom, ker isto brez hla me policaji ne
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
