[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Nihe ni vpra0 al doslej! Toda nocoj bo zbran ves
dvor in Ireno je despojna posebej povabila. Kako naj
ostane 0 e skrivnost?
Bolnika ne bo nihe silil na pir!
298
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
e po0 lje despojna koga v sobo? e pride sam?
Zapri, sedi pri durih in reci, da ne sme nihe do nje.
Miru potrebuje!
Hoem, gospod, toda bojim se. S silo vdro.
e se to zgodi, pribei takoj sem. Sedaj pojdi naglo!
Ko je od0 la, takisto zavita v obleko sunja, je hodil
Epafrodit 0 e urneje po peristilu.
Zaelo se je. Drama se zapleta. e me za trenutek za-
pusti pamet, smo izgubljeni!
Pozval je Melhiora.
Pojdi v tkalnico, vse statve naj se ustavijo in razdro.
Vsak ko0 ek svile znosite na barko; izberi najbolj0 e su-
nje in zanesljive mornarje. Opolnoi morajo biti vse za-
kladnice za svilo prazne in barka naj takoj odrine. Na
otoku Kiju naj aka nadaljnjih povelj; prinese jih brza
jadrnica. Vzemite s seboj dosti oroja ti gre0 namre
z barko odpeljite se tiho, brez signalov. Pojdi!
Melhior je strmel, da mu je Epafrodit moral ponovi-
ti povelje. In takoj so se zganile stotere rok, brez govo-
ra, brez 0 uma je ginila svila iz skladi0 a in teki zavoji so
tonili v globokem trebuhu mone ladje.
Epafrodit je 0 el nato pregledovat izpiske iz raunov;
rtal je vso svilo iz njih in sestavil kupno pogodbo o
dveh ostalih ladjah, izvzem0 i jadrnico, o blagu in o
vsem, kar je menil prodati. Postavil je nizke cene, pre-
299
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
gledal 0 e enkrat in potem spravil listino ter se 0 kodoelj-
no smejal.
Polno se je bliala, Iztok se je vrnil e drugi v njegov
dvor ter se pomudil za trenutek pri Ireni. Opolnoi je
moral v palao.
Ko je poljubil v slovo Ireno, se ga je silno oklenila in
zajokala.
Ne jokaj! Preden zaari jutro, se vrnem!
Bojim se zate, Iztok! Stra0 na slutnja se me je polasti-
la. Zadene te zlo! Beiva!
Pri teh besedah je vstopil Epafrodit. Sli0 al je Ireno, ko
je rekla: Beiva!
Ne moreta 0 e, otroka, ne moreta beati. Zaupajta
meni! e vaju pokopljejo na dnu Propontide, otme vaju
Epafrodit!
Iztok je moral oditi, za njim so zrle Irenine objokane
oi, vse polne strahu in groze. Iztok se je prosee oziral
na Epafrodita, kakor bi govoril:
Vruj jo, uvaj golobico in jo tolai!
300
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
PETINDVAJSETO POGLAVJE
ragocena zavesa se je tiho in rahlo strnila nad vho-
Ddom, kjer je bivala v bajni sobi Irena. Njeni hrepe-
nei pogledi so obviseli na zastoru, njene misli pa so od-
0 le za Iztokom v carsko palao. utila je, da je trudna,
vtisi ene noi in enega dne so bili tako mogoni, polni
smrtne groze in blagoslovljene radosti, strahu in upanja,
da je kmalu naslonila trudno glavo na svileno blazino.
Teke trepalnice so se strnile, vijolina lu iz dragocene
svetilke je razprostrla nad njo tihi obok jasne noi, roka
ji je zdrsnila ob telesu. Krog ustnic je zaigral nasmeh, za-
sanjala je o lepoti prihodnjih dni.
Epafroditu se je stoilo. Njegove drobne oi so are-
le, s ela niso niti za trenutek izginile vane, ostre pote-
ze, ki so se kroile nad sivimi obrvmi kakor razprostrti
krili uvajoega orla.
Ko je Iztok odhajal, ga je Epafrodit spremil do vrat na
dvori0 u in mu resno ponavljal: Vruj se sumljivih
senc! Roka naj poiva neprestano na roniku mea!
Teodora je v zvezi s samim satanom! Resnica, Iztok! Ves
Bizanc trdi tako!
301
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ko je suenj zapahnil vrata, je Epafrodit 0 el v vilo,
omotal glavo z gorko, volneno ruto, zavil telo v siv pla0
iz velblodje volne, poklical 0 est sunjev in se napotil
opolnoi na vrt proti oljnemu gaju. Brez glasu, brez
ropota so tiho za0 umela vesla in oln je zdrknil blisko-
vito po vodi. Krmilce je vodil sam Epafrodit. Rilec ol-
na, na katerem je sedl Pozejdon z dvignjenim trizo-
bom, je nastavil naravnost od brega v Propontido, kjer
je kakor velika, rna groblja poivala njegova zasidrana
ladja.
Stoj! je velel Epafrodit rezko, 0 epetaje.
est vesel se je zarezalo v morj, da se je stresel ol-
niek in se komaj vidno 0 e gibal. Vtem je e rahlo tril
ob bok velike ladje. Z gibnostjo mladega mornarja je
splezal stari trgovec po lestvi, ki je bil spu0 ena do
vode. Na krovu ga je akal Melhior. Podal je gospodu
roko s krova in ga dvignil k sebi.
Vse dovr0 eno?
Vse, prejasnost!
Brez nesree?
Enemu sunju je zvilo nogo!
Ni ne de. Ali sedijo veslai na klopcah?
Vsi akajo udarca, da spuste vesla v morj.
Sidra 0 e nisi dvignil?
Ne 0 e, gospod!
302
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Prav. N pismo do trgovca Timoteja v Kiju. Prodaj
svilo po vsaki ceni, prodaj brod in sunje. Ne akaj jadr-
nice, kakor sem ti naroil. Ko opravi0 , poi0 i ladjo in se
pripelji v Atene. Za mojo vilo ve0 . Tam me akaj. Pazi na
denar! Sme0 obdrati osem najbolj0 ih in najmonej0 ih
sunjev, da varno prinesete vsoto do mene v Atene. Ra-
zumel?
Vse, gospod!
Melhior je potrdil naroilo z vdanostjo in se mu glo-
boko poklonil. Toda razumeti ni mogel, kaj se godi z
Epafroditom. Prodaj po vsaki ceni, mu je rekel. Da bi
on prodajal, Epafrodit, po vsaki ceni? Ne, ni ga razumel.
Da bi bilo v trgovevih oeh teh mrzlo suhih sklepov, da
mu ni sevala z lica razboritost in vanost, bi mislil Mel-
hior, da je zblaznel.
Vozite varno in sreno! Rahlo vlee vzhodnik. Takoj
lahko napnete jadra! Kristov blagoslov naj tolai vihar-
je!
Epafrodit je dvignil roko, kakor bi blagoslavljal barko
in bogastvo, ki je bilo skrito v njenem mranem trupu.
Samo hip, kakor blisk ga je pretreslo, ko se je trgalo od
njegovega srca tisto, kar je ljubil vse ivljenje. Ali samo
za hip. Plamen sovra0 tva do Teodore, ogenj hrepenenja,
da bi jo zmagal, da bi iztrgal njeni roki plen, je pouil
vso strast, s katero je visel na vsakem statru svojega s
toliko skrbmi nakopienega bogastva. Popel se je urno
303
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
preko ograje. Senca je zdrsnila po lestvi in v trenutku so
izginili Melhioru obrisi olnika v morsko no.
Epafrodit je 0 e ul temni zvok kladiva, ki je udarilo
povelje veslaem: V morj z vesli! rna groblja se je zga-
nila in ladja je odplula. e enkrat jo je pogledal Epafro-
dit z brega, 0 e enkrat ga je pretreslo in velik kos nje-
govega bogastva je izginil v nonem obzorju.
Ko se je vrnil v stanovanje, ni mislil na poitek. Ved-
el je dobro, da lahko z enim zamujenim trenutkom za-
igra trojno ivljenje in vse lepo bogastvo. Napisal je pis-
mo do bogatega ida Abiatara, uglednega mladega
trgovca, in mu velel, naj se 0 e tisto no javi pri njem. Po-
slal je pismo po Numidi, hkrati z njim nosilnico, zagr-
njeno s tekimi, temnimi zavesami.
Ko je Epafrodit akal Abiatara, je legel na kipee svi-
lene blazine, da je njegovo skromno telo kakor utonilo
na mehkem lei0 u. Svetilnik je svetlo plapolal. Pla-
menki, porojeni iz najbolj0 ega olja, so visoko jezikali in
se iztegali preko roba pozlaenih margaranovih jabolk.
Trgovec je leal z namr0 enimi obrvmi in gledal ivo
zdramljen v strop. Suhi prsti so bobnali po elu, za ka-
terim je snoval suhoparno mirno narte. Krog tesno
stisnjenih ustnic mu je zaigral vselej nasmeh, kadar je v
mislih dospel do nevarno zamotanega vozla, pa ga je z
duhovito lestjo presekal kakor Aleksander z meem vo-
zel frigijskega kralja Gordija.
304
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ko je za sli0 al zunaj tihe stopinje in vedel, da se blia
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
